Sredi aprila, natančneje v torek, 16. 04., je potekalo finale znanstveno-podjetniškega tekmovanja ScienceJam. Zmagovalna ekipa, Liglue iz Gimnazije Vič, je nastopila z inovativnim postopkom izdelave lepila iz depolimeriziranega lignina, kar predstavlja pravo malo revolucijo na tem področju. Lignin, doslej precej neuporaben ostanek različnih postopkov predelave lesa, depolimerizirajo s pomočjo fermentacije na cenovno in energetsko zelo ugoden način.
Lignin je ena najpomembnejših in najbolj prisotnih sestavin rastlin, saj tvori pomemben del celičnih sten. Ta aromatičen element pa je trenutno kot stranski produkt papirne in še kakšne industrije najbolj pogosto uporabljen kot gorivo. Lignin je namreč polimer in ga je težko predelati v druge uporabne materiale. Zakaj? Ker je za uporabo v aplikativne namene potrebno katerikoli polimer s postopkom, imenovanim depolimerizacija, najprej razbiti v sestavne elemente dotične snovi, drugače imenovane tudi monomeri. Depolimerizacija namreč pretrga kemijske vezi med podenotami velikih organskih molekul in le-to tako razbije v monomere. Depolimerizacija lignina, sploh termokemično, pa je zelo drag postopek, saj zahteva visoko temperaturo, visok pritisk in visoko alkalnost. Vse troje ‘visoko’ pa seveda pomeni tudi visoke cene ter težko okoljsko obremenitev. Biološka depolimerizacija je seveda tudi že bila razvita in precej napredka je pri depolimerizaciji s fermentacijo, kjer predelovalci uporabljajo določene vrste gliv ali pa morske protiste.
Ekipa Liglue je razvila postopek depolimerizacije lignina z biotransformacijo, in sicer s pomočjo mikrobov, ki jih lahko poceni kupimo v trgovini, in s tem uporabila dobro znan postopek fermentacije, imenovan Bokashi. Svoj koktejl mikrobov so sestavili iz bakterij, gliv in kvasovk, ki jih srečujemo pri silaži. Fermentacijo so izvedli v šolskem laboratoriju, tedensko pa preverjali adhezivnost fermentiranega lignina. Na tak način je ekipa razvila zelo poceni industrijsko lepilo, ki ga lahko zaradi svojih aromatičnih lastnosti zelo uporabno v pohištveni industriji.
Ekipa, ki je mimogrede pobrala še zlato odličje na mednarodni znanstveni olimpijadi VILIPO v Vilni, LT, je svoj postopek že prijavila na patentnem uradu in je trenutno v postopku patentiranja, kar je za dijake izjemen dosežek. Produkt nameravajo razvijati naprej in morda z njim nekega dne vstopiti na trg. Seveda je od šolskega laboratorija do utečene proizvodnje pohištvenega lepila še zelo dolga in draga pot, toda ekipa je naredila izjemno pomemben prvi korak.
Kaj zdaj delajo Liglue, zmagovalci ScienceJam 2023-2024?
