V četrtek in petek, 17. in 18. oktobra, je preko spleta potekal že četrti znanstveno-podjetniški ScienceJam Hackathon, ki združuje znanost in podjetnost, ter pri udeležencih promovira globoko tehnologijo, s tujko Deep Tech.
Na letošnjem hackathonu je organizator, Razvojni center Novo mesto, pripravil kar tri izzive treh organizacij – Krka d. d., ZTS Rudolfovo in Oljarna Lisjak. Krka je že tradicionalno dala izziv s področja njihovih proizvodov, letos pa udeležencem naložili, da morajo koncipirati tržno zanimiv izdelek z D-vitaminom. Oljarna Lisjak je kot izziv postavila kar iz svoje proizvodne, in sicer analizo uporabne vrednosti sekundarnega odpada od stiskanja oljk. Rudolfovo pa je dalo izziv s področja podatkovne znanosti, in sicer upravljanje z energijo, kjer so udeleženci dobili podatkovni niz porabe energije v 15-minutnih intervalih, udeleženci so pa morali s spleta pridobiti vremenske podatke za eno leto nazaj, analizirati medsebojno soodvisnost spremenljivk ter razviti predikcijski model za napovedovanje porabe energije. Seveda so za svoj model morali razviti tudi poslovni model.
Hackathona se je udeležilo kar 67 udeležencev iz devetih šol, in sicer iz: Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana; Gimnazija Lava Celje, Grm Novo mesto – Kmetijska šola Grm in Biotehniška gimnazija, Novo mesto; Gimnazija Novo mesto; Šolski center Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo; Šolski center Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola; Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola informatike; Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola elektrotehnike in Srednja šola Črnomelj. To je več kot kadarkoli poprej. Letos so se hackathona prvič udeležili tudi višješolski študenti.
Letošnji ScienceJam Hackathon se je povezal tudi z Univerzo v Ljubljani, in sicer z njihovim projektom Uni.Minds, ki je ravno tako namenjen promociji globoke tehnologije. Čisto po naključju sta dogodka potekala sočasno. Deset udeležencev hackathona pa se je lahko udeležilo podelitve rektorjeve nagrade Univerze v Ljubljani.
Vsled vse večjemu razvojnemu zaostanku Evrope za Kitajsko in ZDA so projekti, kot sta Uni.Minds in ScienceJam več kot dobrodošla za razvoj globoke tehnologije. Veliko udeležencev pa obeta, da Evropo kmalu čaka hiter razvoj in vnovičen preboj v najnaprednejših tehnologijah.
