Eden od najpogostejših vzrokov za propad podjetniških idej je pomanjkanje denarja. Ekipa začne raziskovati trg, ugotovi, da ima idejo z velikim potencialom, se vrže v razvoj beta verzije izdelka, ko je že skoraj pri koncu pa zmanjka denarja in vse skupaj gre po gobe.
V podjetnih, kjer razvijajo visoko-inovativne rešitve, pa naj bo v tehnologiji ali v bio-kemiji, torej v znanstvenem podjetništvu, pa so investicije še toliko višje, saj navadno take rešitve pridejo iz raziskovalnih laboratorijev, kjer so zorele po desetletje ali več. Zaradi naštetih razlogov so začetne finančne injekcije še toliko bolj pomembne. Tako imenovani predsemenski kapital pomaga ekipi, da naredi čisto prve korake v svetu znanstvenega podjetništva oziroma tržno-usmerjene znanosti.
Udeleženci ScienceJam se bodo letos spet potegovali za nagrade v obliki finančnih spodbud, saj smo zagotovili nagradni sklad. Nagradni sklad letos za obe kategoriji skupaj znaša 4000€, torej po 2000€ za dijake in po 2000€ za študente. Nagrade bomo razdelili po naslednjem ključu:
- Prvouvrščeni ekipi v kategoriji dijak in študent dobita po 1000€.
- Drugouvrščeni ekipi v kategoriji dijak in študent dobita po 618,05€.
- Tretjeuvrščeni v kategoriji dijak in študent dobita po 381,98€.
Zakaj točno takšna distribucija – no, to bo pa nagradno vprašanje v finalu tekmovanja. 😊
ScienceJam se denarno deloma napaja iz sredstev Evropske unije, stične točke EUROPE DIRECT Novo mesto, partnersko pomoč pri organizaciji pa nam nudi SPIRIT Slovenija: javna agencija, ki zagotavlja nagradni sklad.
PRIJAVA NA NOVICE
Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?
Morda vas zanima tudi:
Učinkovito pobiranje sončne energije z Druge gimnazije Maribor
Že nekaj zadnjih desetletij se razviti svet trudi odmakniti od uporabo fosilnih goriv za pridobivanje energije k bolj obnovljivim virom energije. Sončna energija, ki jo pridobivamo s pomočjo fotovoltaike, se zdi kljub vsem trenutnim pomanjkljivostim ena od...
Obdelava površin lesa s hladno plazmo namesto s kemikalijami
Velikokrat v raznih reklamnih sporočilih slišimo, kako lep da je les, kako naraven in trajnosten da je ter kako ga lahko uporabimo za bolj naravi in človeku prijazno okolje. Les je že lep in prijazen, toda kaj pa kemikalije, s katerimi ga obdelujemo da ne...
AIRNOMINAL, PRIHODNOST ZBIRANJA PODATKOV ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Kolikokrat se sprehodimo po mestu in se vprašamo, kako onesnažen je pravzaprav zrak, ki ga dihamo? Če nam je zdravje vrednota, nas ta podatek prav gotovo zanima. In 'nas' je pravzaprav zelo veliko. Podatke o kakovosti zraka sicer zbirajo uradne...