Kaj vse si lahko zapomni kovina?

Običajno rečemo, da ima nekdo tako dober spomin kot slon. Spomin smo vedno razumeli kot sposobnost živali ali ljudi, da shranimo informacijo in jo potem po potrebi tudi prikličemo in uporabimo. Spomine lahko zapisujemo v knjigo, spomin pa smo razvili tudi pri računalnikih s spominskimi enotami. Poznamo tudi spominsko peno, ki jo uporabljamo na posteljah ali v čevljih. Potem pa se dojemanje, kaj vse ima ‘sposobnost spomina’, za povprečnega prebivalca zaključi. Kaj pa če rečemo, da ima spomin še cel vrsta drugih stvari? Tudi kovine?

Toplotne lastnosti spominske zlitine na osnovo bakra je raziskovala ekipa tretješolcev iz Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, Luka Čabrijan in Van Gregor Hvala. Svojo zlitino sta pri nizki temperaturi deformirala, potem pa segrela preko kritične temperature, ko običajno povratek v prvotno obliko ni več možen, ker smo s prekomernim segrevanjem zlitini ‘izbrisali spomin’.

Da imajo zlitine ‘spomin’, ve vsak železničar. Ko se tračnica pri podnevi pri višjih temperaturah razteza, ponoči pri nižjih pa skrči, se skrči v točno tisto obliko, v kateri je bila prejšnjo noč, ne v kako novo, saj bi sicer vlak takoj iztiril. Toda če bi tračnico segreli preko temperature fazne transformacije, bi se oblika spremenila tako zelo, da se ne bi več ‘spomnila’, kam se mora skrčiti, ko se spet ohladi.

Luka in Van Gregor pa sta raziskovala zlitino, ki si kljub segrevanju nad kritično temperaturo zapomni, katera je bila prvotna oblika, in se v njo po ohlajanju tudi povrne. Zlitine s spominom oblike (Shape Memory Alloy) so relativno nova oblika funkcionalnih materialov, ki pa so zelo drage. Zlitine, narejene na osnovi bakra, pa so precej cenejša varianta. Fanta sta pobliže pogledala prav takšno zlitino, in sicer zlitino bakra, aluminija in mangana. Zanimale so jih toplotna prevodnost, specifična toplota in temperaturna prevodnost omenjene zlitine.

Raziskava Luka in Vana Gregorja spada v tej fazi še med bazične raziskave. Toda ker večina bazičnih raziskav nekoč pelje v smeri aplikativnih raziskav, sta se tudi Luka in Van Gregor odločila raziskati možnosti prodora na trg. In te možnosti so zelo velike. Zlitine s spominom hitro prodirajo na 9.2 milijarde ameriških dolarjev vreden globalni trg, ki bo do 2030 predvidoma zrasel na 19.5 milijard USD, torej z 8.2% letno rastjo. V skupini SMA imajo bakrene zlitine posebno mesto, saj se jih uporablja tako v biomedicini kot tudi v obrambni industriji in letalstvu če se fanta tako odločita, vstopata v svet podjetništva skozi velika vrata.

Morda tudi vas zanima vstop v svet znanstvenega podjetništva ali bi se radi samo pozanimali o možnostih, ki jih ta segment nudi? Pišite nam ali nas pokličite, z veseljem vam pomagamo!

Utrinki z dogodka:

Posnetek pitcha

Morda vas zanima tudi: