Verjetno je ena najbolj strašljivih diagnoz, ki jih lahko oseba dobi pri zdravniku, naslednja: »Imate raka«. Seveda je rakov veliko vrst in najbrž zdravniki nikoli ne rečejo tako, kot je zapisano, pač pa bolj podrobno razložijo, za katero vrsto raka gre, kakšna je terapija ter, najpomembneje, kakšna je prognoza.
Hvala Bogu znanstvena podjetja in laboratoriji skoraj dnevno dosegajo nove vpoglede v to smrtonosno skupino bolezni ter razvijajo nove in boljše terapije, ki izboljšajo diagnostiko, zmanjšajo invazivnost terapije ali pa povečajo možnost preživetja. Vseeno pa se žal nekatere vrste raka tako ali drugače končajo s prezgodnjo smrtjo pacienta. Zato je iskanje bolj učinkovitih terapij praktično Sveti Gral medicine in farmacije. Imunoterapija je ena bolj obetavnih smeri raziskav, ki dosega dobre rezultate na mnogih področij, saj deluje na principu spodbujanja odziva pacientovega lastnega imunskega sistema, ki je nekje v začetni fazi razvoja rakavih celic zaspal, zdaj pa ga s pospeškom pošljemo gasit požar, preden bo prepozno.
Dva dijaka Gimnazije Rudolfa Maistra Kamnik, Ana Pibernik in Jakob Kecelj, sta raziskovala možnosti boljše aktivacije signalnih poti, ki so del prirojenega imunskega odziva celic, s katerim se odzivajo na patogene in bolezenske vplive. Pod mentorskim vodstvom Renate Capuder Mermal, Cirile Jeras in mag. Elvire Boršić sta s tehnikami molekulskega kloniranja pripravila različne vnetne naprave, ki so bile sestavljene iz različnih odsekov molekule TRIF. TRIF je adapterska beljakovina, ki pomaga pri posredovanju podatkov med različnimi vrstami celic in molekul imunskega sistema. Predvsem jih je zanimalo, če vezava določenih odsekov TRIF z ogrodno beljakovino TDP-43 močneje aktivira signalne poti in vodi v večjo proizvodnjo citokinov, ki so potrebni za nadaljnji imunski odziv. Težava pri zdravljenju raznih oblik rakavih obolenj leži v dejstvu, da imajo rakave celice neprepoznavno celično membrano, kar zelo otežuje ali celo onemogoča njihovo uničevanje. Z uporabo vnetnih naprav, kot jo razvijata Ana in Jakob, bi lahko dosegli, da bi rakave celice same vzbudile in sprožile imunski odziv.
Rezultati njunih raziskav so zelo spodbudni, saj sta Ana in Jakob ugotovila, da lahko z opisano tehniko pripravita učinkovito vnetno napravo. To predstavlja odlično odskočno desko za nadaljnje raziskave in morebiti nekoč tudi bolj uspešno terapijo rakavih obolenj. Ana in Jakob s tem vstopata v izjemno zahteven svet zdravljenja rakavih obolenj s pomočjo biotehnoloških postopkov, ki zahtevajo tako ogromne finančne vložke kot tudi najvišjo strokovnost in raven znanja raziskovalcev, ki na tem delajo. Toda po drugi strani so lahko rezultati razvoja uspešnih terapij rakavih obolenj med najbolj lukrativnimi področji medicine. Čeprav pri rakavih obolenjih ni prav, da najprej pomislimo na dobiček, pa je le-ta vendarle potreben, da lahko potem še več denarja vložimo v dodatne raziskave ter v izobraževanje in usposabljanje znanstvenikov in podjetnikov, ki tovrstne terapije razvijajo.
Morda tudi vas zanima vstop v svet znanstvenega podjetništva ali bi se radi samo pozanimali o možnostih, ki jih ta segment nudi? Pišite nam ali nas pokličite, z veseljem vam pomagamo!
Utrinki z dogodka:
Ana in Jakob pitch 1
Ana pitch 1
Jakob pitch 1
Dr. Berta Košmrlj in dr. Andrej Dobrovoljc, člana komisije
Mag. Luka Mali, član komisije
Dr. Igor Milek, član komisije
Dr. Andrej Dobrovoljc, član komisije
Posnetek pitcha
PRIJAVA NA NOVICE
Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?
Morda vas zanima tudi:
Učinkovito pobiranje sončne energije z Druge gimnazije Maribor
Že nekaj zadnjih desetletij se razviti svet trudi odmakniti od uporabo fosilnih goriv za pridobivanje energije k bolj obnovljivim virom energije. Sončna energija, ki jo pridobivamo s pomočjo fotovoltaike, se zdi kljub vsem trenutnim pomanjkljivostim ena od...
Obdelava površin lesa s hladno plazmo namesto s kemikalijami
Velikokrat v raznih reklamnih sporočilih slišimo, kako lep da je les, kako naraven in trajnosten da je ter kako ga lahko uporabimo za bolj naravi in človeku prijazno okolje. Les je že lep in prijazen, toda kaj pa kemikalije, s katerimi ga obdelujemo da ne...
AIRNOMINAL, PRIHODNOST ZBIRANJA PODATKOV ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Kolikokrat se sprehodimo po mestu in se vprašamo, kako onesnažen je pravzaprav zrak, ki ga dihamo? Če nam je zdravje vrednota, nas ta podatek prav gotovo zanima. In 'nas' je pravzaprav zelo veliko. Podatke o kakovosti zraka sicer zbirajo uradne...