Verjetno je ena najbolj strašljivih diagnoz, ki jih lahko oseba dobi pri zdravniku, naslednja: »Imate raka«. Seveda je rakov veliko vrst in najbrž zdravniki nikoli ne rečejo tako, kot je zapisano, pač pa bolj podrobno razložijo, za katero vrsto raka gre, kakšna je terapija ter, najpomembneje, kakšna je prognoza.
Hvala Bogu znanstvena podjetja in laboratoriji skoraj dnevno dosegajo nove vpoglede v to smrtonosno skupino bolezni ter razvijajo nove in boljše terapije, ki izboljšajo diagnostiko, zmanjšajo invazivnost terapije ali pa povečajo možnost preživetja. Vseeno pa se žal nekatere vrste raka tako ali drugače končajo s prezgodnjo smrtjo pacienta. Zato je iskanje bolj učinkovitih terapij praktično Sveti Gral medicine in farmacije. Imunoterapija je ena bolj obetavnih smeri raziskav, ki dosega dobre rezultate na mnogih področij, saj deluje na principu spodbujanja odziva pacientovega lastnega imunskega sistema, ki je nekje v začetni fazi razvoja rakavih celic zaspal, zdaj pa ga s pospeškom pošljemo gasit požar, preden bo prepozno.
Dva dijaka Gimnazije Rudolfa Maistra Kamnik, Ana Pibernik in Jakob Kecelj, sta raziskovala možnosti boljše aktivacije signalnih poti, ki so del prirojenega imunskega odziva celic, s katerim se odzivajo na patogene in bolezenske vplive. Pod mentorskim vodstvom Renate Capuder Mermal, Cirile Jeras in mag. Elvire Boršić sta s tehnikami molekulskega kloniranja pripravila različne vnetne naprave, ki so bile sestavljene iz različnih odsekov molekule TRIF. TRIF je adapterska beljakovina, ki pomaga pri posredovanju podatkov med različnimi vrstami celic in molekul imunskega sistema. Predvsem jih je zanimalo, če vezava določenih odsekov TRIF z ogrodno beljakovino TDP-43 močneje aktivira signalne poti in vodi v večjo proizvodnjo citokinov, ki so potrebni za nadaljnji imunski odziv. Težava pri zdravljenju raznih oblik rakavih obolenj leži v dejstvu, da imajo rakave celice neprepoznavno celično membrano, kar zelo otežuje ali celo onemogoča njihovo uničevanje. Z uporabo vnetnih naprav, kot jo razvijata Ana in Jakob, bi lahko dosegli, da bi rakave celice same vzbudile in sprožile imunski odziv.
Rezultati njunih raziskav so zelo spodbudni, saj sta Ana in Jakob ugotovila, da lahko z opisano tehniko pripravita učinkovito vnetno napravo. To predstavlja odlično odskočno desko za nadaljnje raziskave in morebiti nekoč tudi bolj uspešno terapijo rakavih obolenj. Ana in Jakob s tem vstopata v izjemno zahteven svet zdravljenja rakavih obolenj s pomočjo biotehnoloških postopkov, ki zahtevajo tako ogromne finančne vložke kot tudi najvišjo strokovnost in raven znanja raziskovalcev, ki na tem delajo. Toda po drugi strani so lahko rezultati razvoja uspešnih terapij rakavih obolenj med najbolj lukrativnimi področji medicine. Čeprav pri rakavih obolenjih ni prav, da najprej pomislimo na dobiček, pa je le-ta vendarle potreben, da lahko potem še več denarja vložimo v dodatne raziskave ter v izobraževanje in usposabljanje znanstvenikov in podjetnikov, ki tovrstne terapije razvijajo.
Morda tudi vas zanima vstop v svet znanstvenega podjetništva ali bi se radi samo pozanimali o možnostih, ki jih ta segment nudi? Pišite nam ali nas pokličite, z veseljem vam pomagamo!
PRIJAVA NA NOVICE
Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?
Morda vas zanima tudi:
ODPIRA SE NOVA SEZONA PREIZKUSOV ZA MLADE PODJETNIKE
Kdo pravi, da je podjetništvo zgolj odrasla igra? Kje piše, da mladi ne morejo sodelovati pri razvoju novih poslovnih zgodb? Slovenski izobraževalni sistem že več kot desetletje vlaga v razvoj podjetniških raziskovalnih programov, v katerih se je doslej usposabljalo...
Koliko v resnici zmorejo dijaki? Odgovor da ScienceJam Hackathon
Koliko res lahko pričakujemo od dijakov? To vprašanje si pogosto zastavlja marsikateri strokovnjak, učitelj, starš ali politik. Koliko zares? Na dogodku za dijake ScienceJam Hackathon, ki ga je Razvojni center Novo mesto organiziral 19. in 20. oktobra 2023, je 45...
ScienceJam Hackathon že tretjič vabi slovenske srednješolce
Ponovno ScienceJam Hackathon z dvema izzivomaKot je že nekaj let tradicija, izvajamo v četrtek in pete, 19. in 20. oktobra, že tretji ScienceJam Hackathon, ki velja za uvodni sestanek v sezono ScienceJam. Kulminacija le-te je tokrat 16. april 2024, ko bo finale...


